Pred tremi leti sem zaključil program tehniške gimnazije na SERŠ-u. Trenutno končujem univerzitetni študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. Sem tudi vodja razvoja v podjetju IT Tim v Mariboru, kjer med drugim razvijamo rešitve za upravljanje celotne TV-infrastrukture pri telekomih in hotelih. Če vas zanima elektrotehnika ali računalništvo in bi želeli obiskovati gimnazijo, vam priporočam SERŠ, saj je to šola, na kateri lahko samoiniciativno razvijate svoj potencial že v srednješolskih letih. Med celotnim šolanjem na SERŠ-u sem sodeloval v krožku robotike in se udeležil štirih svetovnih tekmovanj, in sicer na Kitajskem, Japonskem, v Kanadi in Nemčiji. Tudi zaradi tega nadvse priporočam obiskovanje obšolskih dejavnosti, saj boste le tako lahko resnično izkoristili vse, kar vam ta šola lahko ponudi, in sodelovali s profesorji, ki vam bodo vedno stali ob strani ter vam pomagali (tudi ko boste SERŠ že zaključili).

Rok Mihailović Krpanštudent na FERI

Asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, raziskuje in izvaja laboratorijske vaje pri več predmetih.

Nasvet za osnovnošolce:

»Vsak dijak, ki se odloča za svojo poklicno prihodnost, se sprašuje, kaj študirati, da bo zanimivo, koristno in bo na koncu koncev tudi prinašalo zadostna finančna sredstva za življenje. Ob prej naštetem se je potrebno tudi vprašati, kaj nas zanima, saj bomo le tisto, kar nas zares zanima, tudi z veseljem počeli. Tudi jaz sem se s tovrstnimi mislimi vpisoval na Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor (SERŠ), ko sem se odločil za poklic elektrotehnika. SERŠ mi je dal odlično izhodišče za nadaljnji študij na FERI-ju, kjer trenutno ob redni zaposlitvi opravljam tudi doktorski študij. SERŠ mi je že v času srednješolskega izobraževanja omogočil, da sem lahko svoj potencial razvijal skozi raziskovalne naloge, kjer smo s podporo odličnih učiteljev pripravljali najrazličnejše raziskovalne naloge, ki smo jih predstavljali na regionalnem in tudi svetovnem nivoju. Da so tehniški poklici poklici sedanjosti in prihodnosti, gotovo priča tudi prelomni zgodovinski dogodek izstrelitve prvega slovenskega satelita TRISAT v vesolje, pri čemer je sodelovalo več raziskovalcev in doktorjev znanosti, katerih srednješolsko izobraževanje je povezano s SERŠ-em.«

Gregor NikoličAsistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru

Moje ime je Ivan Ketiš. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike z magisterijem iz menedžmenta v izobraževanju. S Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor sem tesno povezan. V letih 1959–1963 sem bil njen dijak, v letih 1972–2012, torej celih 40 let, pa sem bil v njej zaposlen; najprej kot učitelj strokovno-teoretičnih predmetov, zadnjih 29 let ali sedem mandatov pa kot njen ravnatelj. Sedaj sem upokojen.

Če kdo pozna SERŠ, sem to gotovo jaz. Že v moji mladosti je bila šola izjemno kakovostna, kar se je pokazalo pri študiju na takratni Višji tehniški šoli, na katero sem se vpisal s številnimi sošolci. V znanju smo prednjačili pred kolegi s končano gimnazijo.

Da je šola tudi vsa leta po odhodu naše generacije ohranjala visoko kakovost, kažejo izjemni uspehi tako njenih diplomantov kot njihovo nadaljnje izobraževanje in poklicna pot. Če vas zanimata področji elektrotehnike ali računalništva, zaposlitev po srednji šoli ali nadaljnje izobraževanje, ste danes na pravem mestu. Šola, ena najbolje opremljenih v državi, s kakovostnim učnim kadrom zagotavlja odlične pogoje za oboje.

mag. Ivan Ketišdolgoletni ravnatelj SERŠ Maribor

Doc. dr. Iztok Kramberger, univ. dipl. inž. el., visokošolski učitelj na FERI-ju, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme ter “oče” prvega slovenskega nanosatelita TRISAT. 

Tehnologija vpliva na načine, kako posamezniki v sodobni informacijski družbi komuniciramo, se učimo in razmišljamo. Tehnologija pomaga družbi pri njenem razvoju in spreminja načine interakcije med ljudmi na dnevni ravni. Dejstvo je, da ima tehnologija tako pozitivne kot negativne vplive na svet in naš vsakdan, pa vendar živimo v času, v katerem je tehnološki napredek nekaj samoumevnega, pri čemer se ljudje ne zavedajo, kdo ga ustvarja. Če je leta 1955 radijski sprejemnik Sony TR-55 vseboval le 5 tranzistorjev, jih ima danes slovenski satelit TRISAT na svojem krovu kar 5 T (5 000 000 000 000). Prehajamo v obdobje umetne inteligence, v katerem je skrivnosti tehnologije še težje razbrati, saj se skriva globoko v milijonih tranzistorjev na siliciju, ki poganjajo naprave, oblake in komunikacije, torej na tehnološkem nivoju elektrotehnike, ki se mnogim zdi povsem nedostopen. Ljudje se ne zavedajo pomena tega znanja, brez katerega ni mobilne telefonije, iger, družabnih omrežij ipd. Danes ni predmeta v našem okolju, ki ne bi vseboval vsaj kančka elektrotehnike, zaradi česar je še posebej pomembno, da se mladi zanimajo za elektrotehniko in jo spoznavajo z namenom ustvarjanja lepše in boljše prihodnosti.

TRISAT – drznili smo si na pot v vesolje

SkyLabs Vision

Doc. dr. Iztok Krambergervisokošolski učitelj na FERI-ju, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme ter "oče" prvega slovenskega nanosatelita TRISAT.