Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva je v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih področij izdala Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Smernice si v celoti lahko preberete tukaj.

V smernicah so med drugim predstavili časovna priporočila za uporabo v prostem času, zdrave družinske navade uporabe zaslona, priporočila za uporabo zaslonov v šolah in v času pouka na daljavo, škodljive dogodke, povezane z uporabo interneta ter znake prekomerne uporabe zaslonov, ki zahtevajo strokovno pomoč.

Nekatera področja, nasveti, priporočila opredeljena v smernicah:

  • V smernicah je ZASLON opredeljen kot »vse naprave, ki vsebujejo zaslon: televizija, pametni telefoni, tablice, računalniki, igralne konzole, pametne ure in očala za navidezno ali razširjeno resničnost.«
  • V starosti od 13 do 18 let (tretja triada osnovne šole in srednje šole) naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na v povprečju največ dve uri na dan.
  • Poleg časa pred zasloni sta pomembna vsebina, ki naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju, ter način uporabe. Pomembno se je zavedati, da je raba zaslonov v prostem času lahko tudi koristna, npr. v obliki zabavnih izobraževalnih vsebin. Dobre spletne vsebine imajo pozitiven vpliv na otroke in mladostnike, saj jih izobražujejo in informirajo, spodbujajo njihovo kreativnost, domišljijo, aktivno sodelovanje in razvoj določenih sposobnosti.
  • Pravilo 20-20-2: Za preprečevanje razvoja kratkovidnosti in preprečevanje pojava utrujenih oči med dolgotrajno uporabo zaslona svetujejo odmor: po 20 minutah vsaj za 20 sekund gledamo (vsaj 20 m) v daljavo. Poleg tega otrokom in mladostnikom svetujejo gibanje na prostem na dnevni svetlobi najmanj 2 uri dnevno.
  • Priporočajo vzpostavitev družinskih pravil uporabe zaslonov in svetujejo, da jih upoštevajo vsi družinski člani. Npr. obroki naj bodo čas brez zaslonov, določitev ure dneva, po kateri družinski člani zaslone ugasnejo/odložijo, določitev mesta v domu, kjer zasloni ostanejo preko noči, dan brez zaslonov (digitalni post za vso družino) in podobno.
  • Odsvetujejo, da ima otrok ali mladostnik zaslone v svoji sobi, še posebej v večernem in nočnem času in da je lastnik zaslonov.
  • Neugodni učinki prekomerne rabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih (navedene strani v smernicah, kjer si lahko preberete več o posameznem učinku):
    • Slabše kognitivne sposobnosti, slabši uspeh na razvojnih testih ter učna manj uspešnost (str. 39)
    • Odstopanja na področju govorno-jezikovne komunikacije (str. 39)
    • Motnje pozornosti in izvršilne funkcije (str. 40)
    • Motnje spanja (str. 40)
    • Kratkovidnost, sindrom utrujenih oči (str. 40)
    • Debelost (str. 41)
    • Depresija (str. 41)
    • Dolgoročne posledice prekomerne rabe zaslonov (str. 41)
    • Škodljivi vplivi družbenih omrežij in aplikacij za komuniciranje na razpoloženje (str. 41)
    • Agresivnost kot posledica izpostavljenosti agresivnim vsebinam na zaslonih (str. 42)
    • Problematična raba interneta in odvisnost od interneta (str. 42)
    • Škodljivi dogodki, povezani z uporabo zaslonov/interneta (str. 43)
  • Določena vedenja lahko kažejo, da gre pri otroku ali mladostniku za prekomerno rabo zaslonov in razvoj zasvojenosti od vsebin preko zaslonov. V tem primeru svetujemo posvet s strokovnjakom. Takšna vedenja so:
    • sprememba spalnih navad (ne zaspi brez zaslona, se pogosto zbuja, se zbuja zgodaj zjutraj itd.),
    • sprememba prehranjevalnih navad (prehranjevanje ob zaslonu, nezdravo prehranjevanje itd.),
    • sprememba higienskih navad in manjša skrb zase,
    • čustvena nihanja,
    • čustvena reakcija (tudi agresivna) ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom,
    • izguba občutka za čas,
    • laganje o času, preživetem za zasloni, uporaba na skrivaj, iskanje različnih možnosti, kako priti do zaslona,
    • stalno razmišljanje o aktivnostih na internetu, tudi ko počne kaj drugega,
    • izguba zanimanja za druge aktivnosti, ki niso povezane z uporabo zaslona, npr. zmanjšanje zanimanja za druženje in druge aktivnosti, ki so otroka prej veselile,
    • upad pričakovanih dejavnosti (izostajanje od pouka, slabši šolski uspeh, manj pomoči doma itd.),
    • zapiranje vase, vse manj stika iz oči v oči, razdražljivost,
    • težave v medosebnih odnosih,
    • razpršena pozornost, zmanjšana koncentracija in zmožnost ohranjanja zbranosti ter poglobljenega razmišljanja,
    • če umaknemo en zaslon, otrok začne uporabljati drugega.