Živimo v času, ko postaja rast materialnih dobrin na našem planetu iz dneva v dan večja. Mirno lahko trdimo, da se z bliskovitim tehnološkim in industrijskim razvojem, razvojem zdravstva in farmacije, vedno večjimi možnostmi izobraževanja vseh slojev prebivalstva, dostopa do informacij na vseh koncih sveta… izboljšujejo tudi življenjski pogoji in način življenja ljudi, kar nam dokazujeta predvsem daljša življenjska doba in povišana stopnja rasti prebivalstva. Vse našteto pa je morda samo iluzija, saj tekmovanje za materialne dobrine marsikdaj povzroča osebno stisko, katastrofalne družbene konflikte, predvsem pa uničenje planetarnega okolja.
Premnogi znanstveniki trdijo, da človeštvo izvaja počasen in množičen ekološki samomor, ki pomeni uničenje celotne vrste. Opozarjajo na posledice, ki nastajajo zaradi človekovega sebičnega delovanja, kot so podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, onesnaženost vode, tal, ozračja, zakisanost oceanov… Vsekakor se moramo zavedati, da smo dosegli stopnjo ekološkega propadanja, ki jo moramo zaustaviti TAKOJ.
Ker pa k ekološkemu propadanju prispeva vsak Zemljan, je za preprečitev ekološke katastrofe potrebna visoka osveščenost posameznikov, zato je prav, da se še posebej učitelji in vzgojitelji zavedamo svojega poslanstva o pomembnosti ozaveščanja mladih. Tako smo se na SERŠ, ki v letošnjem letu praznuje 70. jubilej, odločili za ekološki projekt, GEOSERŠ, s čimer želimo še posebej ob praznovanju poudariti, da naši šoli ni mar samo za izvajanje osnovnega izobraževalnega programa, praktično izurjenost učencev, raziskovalno dejavnost, sodelovanje s tujimi partnerji… ampak nam je mar predvsem za življenje, za življenje generacij, ki prihajajo za nami.
Ekološki projekt se je na pobudo izbrane knjige nacionalnega projekta Rastem s knjigo (L. Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste) začel v lanskem šolskem letu in sprva vključil učence prvega letnika oddelkov gimnazijskega in srednjega strokovnega izobraževanja, kasneje pa je zajel domala vse dijake. V šolski projekt smo vključili različna predmetna področja, in sicer knjižnična znanja, slovenščino, kemijo, ekologijo, elektrotehniko, multimedijo in podjetništvo.
Tako je januarja 2018 na šoli potekalo organizirano predavanje: Okoljsko ozaveščanje mladih, ki ga je vodila strokovna sodelavka iz podjetja Snaga.
Učenci gimnazijskega programa so pri pouku ekologije izdelovali seminarske naloge. Pri pouku slovenščine so se na izbrana poglavja knjige Planet, ki ne raste izvajali govorni nastopi s PowerPoint predstavitvami.
Okoljska vzgoja je vključena tudi v obravnavo pri razrednih urah (razgovori, ogledi filmov, aktiviranje učencev za skrb za čisto, zdravo in energetsko varčno šolsko okolje). Pri pouku materiali v elektrotehniki učenci iz odpadnih materialov izdelujejo uporabne elektrotehniške izdelke. Eden izmed takih izdelkov je vetrnica za napajanje električnega pastirja.
Učenci oddelkov prvega letnika srednjega strokovnega izobraževanja so si septembra letos ogledali Centralno čistilno napravo Maribor.
Septembra letos smo zaključili tudi energetsko sanacijo šolske zgradbe na Smetanovi 6, s čimer smo med drugim znižali porabo energije za ogrevanje in tako zmanjšali onesnaževanje okolja.
V obeh šolskih zgradbah, na Smetanovi 6 in Gosposvetski 9, smo hodnike opremili s posodami za ločevanje odpadkov.
V okviru projekta ERASMUS+ smo se odločili za sodelovanje z gimnazijama v Kuldigi v Latviji in Mascaluciji na Siciliji ter srednjo šolo v Bragi na Portugalskem. Namen sodelovanja je, da na podlagi okoljske ozaveščenosti in izmenjave dobre prakse z drugimi evropskimi državami ustanovimo okolju prijazno zeleno mini podjetje.
S projektom bomo zaključil marca 2019 z izdelavo razstavnih plakatov in brošuro o poteku projekta. Okoljska vzgoja na naši šoli pa tudi po zaključenem projektu ne bo zamrla, saj učenci in delavci SERŠ Maribor močno upamo, da je naše sedanje skromno delo seme, iz katerega bo vzklilo trdno zavedanje, da je za ohranitev življenja na našem planetu potrebo prizadevanje vsakogar izmed nas.
