V času od 1. 11. 2018 do 31. 10. 2020 bomo v okviru Erasmus+ sodelovali v programu inovacij in izmenjave dobre prakse skupaj z gimnazijo iz Italije in Latvije ter Portugalske.
O PROJEKTU
ERASMUS+ KA2 – (inovacije in izmenjava dobre prakse)
Naslov projekta: »Zeleni podjetnik za boljši svet«
Čas trajanja projekta: 1. 11. 2018 – 31. 10. 2020.
Nosilec projekta: Gimnazija v Kuldigi (Latvija).
Projektni partnerji: srednja šola v Bragi (Portugalska), gimnazija v Italiji (Mascalucia-Sicilija), SERŠ Maribor (Slovenija).
Udeleženci projekta: 4 dijaki, 2-4 učitelji, 1 koordinator posamezne partnerske organizacije.
Udeleženci SERŠa: skupina 4 dijaki (gimnazija), 2-4 učitelji, ki pokrivajo področje biologije, geografije, angleščine, podjetništva, okolja, energije ali so s temi tematikami seznanjeni in koordinator.
Koordinatorica projekta na SERŠu: Suzana Rehberger.
Cilj/Tema projekta
ustanoviti okolju prijazno mini podjetje z vključevanjem okoljske ozaveščenosti,
in se ob tem podrobneje seznaniti z/s:
- modelom »circular economy« ali »krožnega gospodarstva«,
- naravnimi proizvodi, obnovljivimi viri energije, recikliranjem….,
- »zelenimi podjetji« v domačem kraju, zeleni produkti,
- problemi zaposlovanja,
- vključevanjem omenjenih tem v pouk
in še mnogo več v kraju posamezne partnerske organizacije.
Pridobljena znanja: (učitelji/dijaki)
- boljša komunikacija v angleščini,
- nova znanja iz podjetništva,
- nove metode poučevanja/učenja vsebin projekta (vključevanje vsebin projekta v pouk),
- razvijanje timskega dela,
- razvijanje socialnih spretnosti,
- izboljšanje strategije učenje učenja,
- pozitivni odnos do EU projektov in njihovih vrednot.
Učitelji in dijaki ob zaključku projekta prejmejo Europass Mobility.
Financiranje: evropska sredstva Evropske komisije
Motivacija projekta:
- promocija aktivnost za zeleno prihodnost, okoljevarstvena ozaveščenost,
- statistični podatki EU kažejo na visoko stopnjo brezposelnosti mladih, zato je ključnega pomena vključiti podjetništvo v kurikulum in jih izobraziti po načelu modela »krožnega gospodarstva«; podjetniki prijazni do narave,
- model EU-podjetništvo.
Pogoji vključenih udeležencev – dijaki:
- starost dijakov: 15 – 18 let,
- dobro komunicirajo v angleščini (pisno in ustno),
- poznajo tematiko in jih ta tematika zanima (ustanoviti podjetje, obnovljivi viri energije, zeleni produkti, zelena podjetja, krožno gospodarstvo,…),
- so pripravljeni in motivirani za nova znanja povezana s projektom,
- so komunikativni za delo v skupini,
- komunicirajo na daljavo (Skype, Whats App, mail),
- so natančni in odgovorni (opravijo delo v dogovorjenem času, prispevajo s svojimi idejami, …),
- pripravijo spletno stran za ta projekt in skrbijo za redno obveščanje (ob pomoči mentorja/koordinatorja),
Izbor dijakov: motivacijsko pismo v angleščini pošljejo koordinatorici in se predstavijo projektni skupini na šoli.
Pogoji vključenih udeležencev – učitelj:
- osnovno sporazumevanje v angleščini,
- je pripravljen na vsaj eno izmenjavo v tujino,
- je član projektne skupine in sprejme vlogo mentorja skupine dijakov,
- skrbi za obveščanje sodelavcev in dijakov šole o vsebini projekta in spodbuja vključevanje omenjenih vsebin v pouk,
- učitelji se v času trajanja projekta glede na potrebe lahko izmenjujejo,
Koordinator v času trajanja projekta ostaja isti.
Okvirni program dela
1. Obdobje (november 2018 – februar 2019)
- Okoljska ozaveščenost
- Ideja za podjetje, ki je naravi prijazno
- Spoznati princip delovanja krožnega gospodarstva
- Marec 2019 – Obisk na Portugalsko
- Obdobje (april 2019 – oktober 2019)
- Poslovni načrt
- Raziskati trg dela
- Raziskati princip delovanja krožnega gospodarstva
- Delavnice, predavanja, obiski podjetij, …
- November 2019 – obisk v Italijo (Sicilija)
- Obdobje – Promocija (december 2019 – april 2010)
- Promocija
- Razvijanje aplikacij, spletne strani, …
- Maj 2020 – Obisk na SERŠu
- Obdobje – zaključek projekta (»Green Forum«) (maj 2020 – oktober 2020)
- Končno poročanje
- Končna predstavitev
- Povezovanje z lokalnimi institucijami in podjetji
- Oktober 2020 – Obisk v Latvijo
*Obiski v posamezni deželi trajajo skupaj 6 dni (2 dni za pot in 4 dnevi za delo).
Pričetek dela: oktober 2018:
- posamezni projektni partnerji oblikujejo svoj projektno skupino,
- projektne skupine se predstavijo,
- projektne skupine predstavijo svojo deželo, svojo šolo in šolski sistem,
- posamezne projektne skupine predstavijo svoje videnje na tematiko »okoljska ozaveščenost in »krožno gospodarstvo«.
V nadaljevanju
- mesečni sestanki oz. po potrebi projektne skupine SERŠa. Način sestankovanja: kabinet M6, e-pošta, Skype, … v okviru krožka »E.T.- mreženje s projekti«,
- redno opravljanje del in nalog projektne skupine kot je zasnovano v prijavi projekta,
- redno objavljanje in obveščanje na spletnem portalu,
- prilagajanje zahtevam in potrebam ciljem projekta,
- projektne skupine sodelujejo v projektu kontinuirano 2 leti.
Povzeto iz prijave odobrenega projekta.
Srečanje koordinatorjev v Latviji
Dijaki in učitelji SERŠ-a bomo skupaj s partnerji raziskovali, kako lahko mladoletni dijak ustanovi svoje podjetje, s kakšnim produktom lahko uspe, kdo mu lahko pri tem pomaga in tako naprej. Ob tem bomo razmišljali »zeleno« oziroma okolju prijazno in po načelih »krožnega gospodarstva« recikliranja ali ponovne uporabe izbrali ustrezni produkt.
Delovni plan projekta smo koordinatorji potrdili v decembru 2018 v Latviji, na gimnaziji v Kuldigi, ki je tudi nosilka tega projekta. Kuldiga se ponaša z najširšim slapom v Evropi.
Čaka nas veliko dela, predvsem raziskovanja, dogovarjanja in medsebojnega sodelovanja. Obiskali bomo prelepe kraje severno-zahodne Portugalske, vzhodne Sicilije in severne Latvije. Serševci pa jim bomo razkazali bisere Slovenije.
Delovno srečanje na Portugalskem
(5.–11. 5. 2019)
Po uvodnem srečanju koordinatorjev decembra 2018 v Latviji, kjer je bil natančneje zastavljen program, je maja 2019 sledilo prvo delovno srečanje dijakov in ostalih udeležencev v Bragi na Portugalskem.
Prva postaja projekta Green entrepreneurs for better world je bila Portugalska. Potovanje se je začelo v nedeljo, 5. maja, ob treh zjutraj v Mariboru, od koder smo se s kombijem odpeljali proti Benetkam na letališče Marco Polo. Prispeli smo okoli šeste ure zjutraj. Pričakala sta nas močan dež in veter, zaradi česar je imelo letalo, s katerim naj bi poleteli proti Zürichu, skoraj uro zamude. Seveda smo povezovalni let v Lizbono zamudili, a so Švicarji potrdili svojo zanesljivost in, še preden smo stopili iz letala, že organizirali let naprej. Tako smo v Lizbono prispeli šele okrog četrte ure popoldan.
S podzemno železnico smo se odpeljali od letališča do železniške postaje, kjer smo stopili na hitri vlak, ki nas je odpeljal do Brage, kamor smo po večurni vožnji prispeli na cilj s skoraj enourno zamudo, in sicer malo pred polnočjo. Kot če bi se odpravili na drugi konec sveta, smo po skoraj 20-urnem potovanju popadali v postelje.
Srednja šola EPATV, kamor smo se odpravili naslednje jutro, je v mestecu Vila Verde. Prvič smo se srečali z ostalimi udeleženci projekta. Šola je zelo zanimiva, kajti v okviru različnih programov na srednji in višji stopnji izobražuje dijake in študente za številne poklice. S fotografij so nas pozdravljali dijaki oz. predstavniki posameznih poklicnih usmeritev (avtomehanik, strojnik, računalnikar, kozmetičarka, gostinski delavci …).
Sledile so predstavitve šol udeleženk in mest ter držav, iz katerih prihajamo. Potrudili smo se predstaviti Maribor in Slovenijo z vsem tistim, na kar smo lahko in moramo biti ponosni. Sledil je odhod v mestno hišo, kjer nas je pozdravila predstavnica za izobraževanje, sprejel pa nas je tudi župan. Veseli smo bili priložnostnih daril, med katerimi nas je še posebej navdušila tradicionalna lesena igrača vrtavka. Bili smo presenečeni nad spontanostjo in prijaznostjo vseh, s katerimi smo prišli v stik. Po vrnitvi v šolo nas je čakalo kosilo in igra, katere namen je bil, da se bolje spoznamo. Povsem smo se sprostili in se navdušeni že prvi dan vrnili v Brago. Ker smo se najbolje ujeli s fantoma in dekleti iz Latvije, smo zvečer skupaj odšli v trgovski center in na večerjo v McDonald’s.
Drugi dan smo obiskalo Porto, ki je drugo največje mesto Portugalske. Znano je kot središče pridelave znanega vina portovec. Mesto se je razvilo ob izlivu reke Douro, po kateri so z jadrnicami v lesenih sodih prevažali portovec v Atlantik in nato po vsem svetu. Je tudi eno najstarejših mest Evrope, predstavlja kulturnozgodovinsko središče, uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Sprehodili smo se po Ribeiri, starem delavskem predelu mesta ob reki z ozkimi uličicami in gostinskimi lokali. Predel je prepoznaven po raznobarvnih fasadah, ki nam pričarajo pisano podobo mesta. Navdušeni smo bili nad mostom Luisa I., katerega arhitekt je bil Eifflov sodelavec Theophile Seyrig, zaradi česar konstrukcija mostu spominja na Eifflov stolp. Ima dve etaži: po zgornji vozi mestni metro, po spodnji pa poteka cestni promet. Pešci lahko hodijo po obeh. Po kosilu smo odšli v vinsko klet družine Ferreira z avstralsko ptico emu kot zaščitnim znakom. Seveda smo se vzpeli tudi do katedrale svetega Frančiška, od koder se nam je odprl prelep razgled na mesto in reko.
V sredo smo ponovno obiskali šolo, kjer smo poslušali dve predavanji, in sicer o krožnem gospodarstvu in ekološkem vinogradništvu. Po predavanju smo predstavili razvoj in primere krožnega gospodarstva v posameznih državah udeleženkah projekta. Mi smo predstavili mariborsko podjetje Snaga in podjetje MikMik, ki se ukvarja z izposojo električnih skirojev. Po kosilu smo ustvarili slogan in logo projekta. Ponosni smo nad izbiro našega loga, katerega avtor je Nik.
Popoldan smo se odpravili na raziskovanje Brage, kulturnozgodovinskega mesta na severu Portugalske, znanem tudi po bogati katoliški zapuščini in verskih prireditvah. Povzpeli smo se do romarskega svetišča Bom Jesus do Monte, do koder vodi 829 stopnic.
Spoznali smo tudi skrajni sever Portugalske, in sicer naravni rezervat Litoral Norte ter obalo Atlantika. Nato smo v modernem obmorskem hotelu imeli kosilo, po kosilu pa brainstorming z namenom ustvariti idejo za produkt. Delo je potekalo v skupinah. Ena od skupin se je odločila za turbino, ki bi jo bilo mogoče namestiti v kuhinjski odtok, druga za svečnik, tretja za reciklažo oblačil in organsko milo, četrta za uporabo časopisnega in drugega papirja kot embalažo.
Zadnji dan na Portugalskem smo ponovno obiskali šolo. Vsaka skupina se je morala odločiti za ime svojega podjetja in ustvariti logotip ter ustvariti slogan. Govorili smo o prednostih in slabostih naših idej, o imenu podjetja in o vprašanjih, povezanih s trgom. Zvečer smo bili povabljeni na večerjo v restavracijo, kjer smo okušali dobrote Portugalske. Malo pred polnočjo je sledilo slovo. Objeli smo se ter naredili še zadnjo skupinsko fotografijo, nekateri pa so potočili tudi kakšno solzo, a že smo začeli odštevati dneve do našega naslednjega srečanja na Siciliji.
Udeleženci projekta
Delovno srečanje na Siciliji
(3. 11.–9. 11 2019)
Naše potovanje na Sicilijo se je začelo podobno kot pred dobrega pol leta na Portugalsko, in sicer zgodaj zjutraj s kombijem do Benetk in letališča Marko Polo, toda tokrat najprej do Rima in nato do mesta Katanija na Siciliji. A je bila pomembna razlika v trajanju potovanja, kajti na poti smo bili v primerjavi s Portugalsko, kamor smo potovali skoraj 24 ur, le slabih dvanajst ur. Po vožnji z letališkim avtobusom in sledenju garmina po deževnih, ozkih in neprijaznih ulicah do hotela La Collegiata smo bili veseli ponovnega srečanja z dekletoma in fantoma iz Latvije. Pred spanjem smo na hitro raziskali bližnjo okolico hotela.
V ponedeljek smo se prvič srečali z našimi gostitelji, dijaki in učitelji partnerske šole v kraju Mascalucia. Šola deluje na dveh lokacijah in ima skupaj več kot 1000 dijakov. Sodeluje v več projektih, kar je vidno na vsakem koraku s številnimi plakati in slikami. Začudilo nas je, da poteka pouk ob odprtih vratih, učitelji so ves čas v razredih, kajti zbornice v pomenu, kot jo poznamo mi, nimajo. Učitelji imajo na razpolago kotičke na hodnikih z omaricami. Seveda ni šlo brez obiska mestne hiše, kjer nas je nagovoril župan in nam podaril knjižna kazala.
Že kar prvi dan smo spoznali, da so Italijani zelo verni, kajti sledil je dve uri trajajoč voden ogled z razlago Marijinega svetišča pod Etno. Kraj je postal svetišče, saj je pred nekaj sto leti, ko je Etna izbruhnila, edino, kar je ostalo nedotaknjeno na tem območju, bil kip Marije. Cerkev je zelo obiskano romarsko središče, saj verjamejo, da se je zgodil čudež, a razlaga je znanstveno zelo preprosta. Kosilo smo imeli v šoli, pripravili pa so ga starši, učitelji in italijanski člani Erasmus+ skupine. Bilo je zelo dobro, saj smo okusili nekaj tradicionalne italijanske oziroma sicilijanske hrane. Po kosilu je sledil ice breaking, dejavnosti, kot so ples in družabne igre. Zvečer smo si privoščili pravo italijansko pico v restavraciji.
Torek je bil dan za obisk Etne. Med vožnjo do vrha smo se nekajkrat ustavili in poslušali razlago o zgodovini in delovanju vulkana. Med sprehodom po naravnem parku smo spoznavali uničujočo moč lave. Višino 1900 m smo dosegli okrog dvanajstih. To je najvišja točka, ki jo lahko dosežeš z vozilom. Da prideš do vrha vulkana, se moraš peljati z gondolo in potem s terenskim vozilom, vendar te možnosti nismo izbrali, saj je bila cena 65 evrov na osebo. Smo se pa zato sprehodili po vrhu kraterja, s katerega je bil lep razgled, vendar je bilo zelo vetrovno. Sledilo je okusno kosilo v restavraciji na Etni.
Sreda je bila najbolj delovna. Ves dan smo preživeli v šoli, a je kljub temu hitro minilo. Doktorica V. Cavallaro nam je predavala o prsti. Nato smo po skupinah, v katere smo se razvrstili že na Portugalskem, predstavili posamezne projekte.
Prva skupina je predstavila Project Thales, ki je inovativen način za trajnostno proizvodnjo električne energije. Deluje zahvaljujoč dinamu, ki kinetično energijo naših odpadnih voda pretvori v električno energijo, ki jo lahko uporabljajo naši gospodinjski aparati. Ta energija se lahko shrani tudi v baterije in se uporabi ali proda. Domača hidroelektrarna Project Thales deluje predvsem zahvaljujoč eni turbini, in sicer vijačni turbini, ki je uporabna za majhno količino vode in majhno višinsko razliko. Glavna prednost produkta je v tem, da na nov in inovativen način uporabimo odpadno vodo. Cena izdelka bi bila relativno nizka, saj takšne turbine že obstajajo. Vse bi morali samo še povezati z elektroniko. Slabost produkta je v tem, da je vgradnja tega sistema v že obstoječe stavbe zahtevna. Problematični so lahko tudi odpadki v vodi kot npr. lasje, saj bi lahko cev zamašili.
Druga skupina je predstavila dimniški dinamo. Ta projekt je vezan na dinamo, ki bi ga vgradili na dimnik. Naprava, ki jo imajo Italijani na dimnikih, bi se vrtela in s tem proizvajala energijo. Prednosti so v tem, da je okolju prijazen, temelji na ponovni uporabi in služi pridobivanju energije. Slabost je v tem, da drugje v Evropi takšnih dimnikov ni, pridobivanje energije pa je odvisno od uporabe.
Valovno elektrarno (C-tubes) je predstavila tretja skupina. Ta je izhajala iz ideje, da bi pridobivali energijo iz valov na morjih in oceanih. To bi delovalo tako, da bi val pognal turbino, ki bi bila priklopljena na generator. Turbina bi imela filter, ki bi zajemal plastične odpadke, s čimer bi lahko čistili morje. Valovna elektrarna pomeni obnovljivi vir energije. A ob tem se pojavljajo problemi, kajti investicija je zelo draga, pa tudi uporabljene cevi bi morale kljubovati najhujšim vremenskim razmeram.
Po predstavitvah smo odšli na kosilo, po kosilu pa smo se vrnili v šolo, saj je bil čas za še eno predavanje. Tokrat je bila tema krožno gospodarstvo in kmetijstvo. Med ostalim smo slišali, da bi v Evropi zahvaljujoč krožnemu gospodarstvo nastalo 580 000 novih delovnih mest. S ponovno uporabo, ekosistemom in preprečevanjem odpadkov bi podjetja prihranila 600 milijonov in s tem zmanjšala emisijo za 4 %. Čeprav v Italiji, smo večerjali v kitajski restavraciji.
Četrtek je bil ponovno dan za oglede. Ob obali smo se odpeljali do podjetja PianteFaro, ki vzgaja raznovrstne rastline, od malih lončnic do agrumovcev, oljk in predvsem raznovrstnih palm ter drugega okrasnega drevja in grmičevja.
Nato smo odšli v šolo IIS Mazzei, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu smo obiskali Agroindustry Advanced Technologies, tovarno, ki izdeluje avtomate Oranfresh. Ti sokovniki pred očmi kupca iz svežih pomaranč iztisnejo okusen pomarančni sok brez uporabe vode ali sladkorja. Predstavili so nam celotno podjetje in nam pokazali, kako izdelek nastane. V prihodnje planirajo še, da bi izdelovali avtomate za limonin in jabolčni sok.
V petek smo ponovno obiskali šolo, kjer smo se pridružili italijanskim članom Erasmus+ pri pouku, medtem ko so profesorjih vseh štirih držav načrtovali naslednje srečanje pri nas v Sloveniji. Sledila je podelitev potrdil o izmenjavi. Italijanska profesorica je vsakega od nas poklicala in mu izročila potrdilo. Po vrnitvi v hotel smo se ponovno srečali z vsemi člani Erasmus+ in se z metrojem odpeljali do morja, kjer smo se sprehodili, Nik pa je v njem celo zaplaval. Italijani so nam dali v spomin skupinsko fotografijo, Portugalke pa italijansko zapestnico. Na poslovilno večerjo smo se odpravili ob sedmih. Na izbiro je bilo veliko okusne hrane. Po večerji je sledilo težko slovo. Ponekod so tekle tudi solze.
Zadnji dan, v soboto, smo lahko spali malo dlje, a do enajstih smo morali zapustiti hotelske sobe. Prtljago smo pustili v recepciji, nato pa odšli na ogled mesta s turističnim vlakcem. Vožnja je trajala okrog 45 minut. Ker smo imeli čas, smo se podali na dvourno vožnjo s turističnim avtobusom, ki nas je peljal ob morju. Med potjo se je nekajkrat ustavil, tudi ob Kiklopskem otočju in trdnjavi Aci Castello, tako da smo lahko posneli nekaj odličnih fotografij. Ko smo se vrnili na začetno točko, smo vzeli kovčke in odšli na kosilo ter nato z avtobusom do letališča. Let smo imeli okrog sedmih. Trajal naj bi dve uri, a smo v Benetke prispeli že pol ure prej. Tam nas je že čakal naš prevoznik, ki nas je odpeljal v Maribor, kjer se je naše potovanje zaključilo.
Tudi sicilijanska izkušnja je bila neponovljiva. Sedaj pa že gledamo naprej in pripravljamo program ter dejavnosti za naše goste. Upamo, da bodo tudi oni tako prevzeti nad našo deželo, kot smo bili mi nad njihovo.
Alen Stopajnik
